VEČJE NI VEDNO TUDI VEČ

PROSTOR, PROSTORNINA IN EMBALAŽA

V osebnem avtomobilu se lahko pelje največ 5 potnikov, v kombiju 8, v avtobusu pa 52. Vsak potnik zaseda svoj prostor, saj na istem prostoru ne moreta sedeti dva potnika.

Telesa zasedajo prostor. Na istem prostoru ne moreta biti dve telesi hkrati. 

Telesa so lahko eno poleg druge, nikakor pa ne moreta biti dve telesi na istem mestu.

Podobno velja za snovi.

V kozarec lahko nalijemo le toliko soka, kolikor je v njem prostora. Količina soka je odvisna od PROSTORNINE KOZARCA. 

PROSTORNINA POSODE nam pove, KOLIKO SNOVI lahko spravimo vanjo.

Enote za merjenje prostornine so:

liter ( l ), deciliter (dcl ), mililiter ( ml )

Različne snovi shranjujemo na različne načine.

Snovi so shranjene v različnih EMBALAŽAH.

 To je skupno ime za VREČKE, ŠKATLE, OVOJE, POSODE, STEKLENICE, PLASTENKE,... v katerih so shranjene snovi.

Embalaža je lahko iz papirja, kartona, lepenke, plastike, stekla, lesa, kovine. 

Naštej nekaj primerov različnih embalaž in povej, katere snovi ali predmete ščiti ali hrani.

 Embalaža varuje vsebino pred poškodbami.

Na embalaži so navedeni podatki o vsebini, roku trajanja, proizvajalcu,... 

S privlačno embalažo nas proizvajalci skušajo prepričati, naj kupimo izdelek.

Ko vsebino porabimo, postane embalaža odpadek.

2. PROSTORNINO LAHKO SPREMENIMO

Prostornina je KOLIČINA SNOVI. Nekatere snovi se lahko v večjem prostoru razširijo. Pri tem se redčijo, njihova GOSTOTA SE ZMANJŠA. 

 Gostota sena je zelo majhna.

 Ko suho seno kmetje shranijo v bale, se gostota sena zelo POVEČA, njegova prostornina pa se ZMANJŠA.

Pri tlačenju se snov zgosti. Pravimo, da se ji poveča gostota.

 S tlačenjem snov ZGOSTIMO. Pri tem SE ZMANJŠA PROSTORNINA in POVEČA GOSTOTA. Če snov stlačimo, je gre več v posodo.



 Gostoto snovi lahko primerjamo tudi s tehtanjem. 
VEČJO GOSTOTO IMA TISTI PREDMET Z ENAKO PROSTORNINO, KI TEHTA VEČ.

STEHTAMO 1 dl VODE IN 1 dl OLJA. TEŽJI JE 1 dl VODE, KER IMA OLJE MANJŠO GOSTOTO.

GOSTOTO snovi in predmetov lahko ugotavljamo in primerjamo tudi tako, da opazujemo plavanje in potapljanje predmetov v tekočinah.

 Telo, ki ima manjšo gostoto od tekočine, plava na njej. Tako npr. plavamo v morju, jezeru.

Stiropor, leseni kvadri različnih gostot, kvader kovine

 Najmanj se bo potopilo telo z najmanjšo gostoto, najbolj pa telo iz snovi z največjo gostoto.

 Plavanje LESENIH KVADROV ENAKE TEŽE, A RAZLIČNIH PROSTORNIN, ki izpodrinejo enako prostornino vode.

 Trditev, da tekočina z manjšo gostoto plava,  lahko preverimo tudi tako, da skupaj zlijemo olje in vodo. Vedno bo olje splavalo na vrh, ker ima voda večjo  gostoto.

 Telo z večjo gostoto potone in izpodrine določeno količino tekočine.

 Predmet, ki potone, ima VEČJO GOSTOTO kot tekočina. 

Predmet, ki plava na gladini, ima MANJŠO GOSTOTO kot tekočina.

Lesene krogle

• 
  3. NAVZDOL GRE SAMO

Tekočine tečejo vedno le navzdol ali od večjega k 

manjšemu tlaku, v drugih smereh pa jih 

poganjamo s črpalkami.

 Tekoče in stoječe vode v naravi nastajajo zaradi 

padavin.


Deževnica, ki pada na površje zemlje, pa tudi voda 

iz talečega se snega in ledu, odtekata v 

POTOKE po pobočjih navzdol.

Navzdol teče tudi voda po strehah do žlebov, od 

tod naprej pa po ceveh in kanalih, ki so speljani 

do najbližjega potoka ali reke.

Za dobro odtekanje vode s strehe morajo biti 

odtočne cevi pravilno nagnjene.

V strugah rek teče voda še naprej do morja. Morja 

so nastala v kotanjah, od koder voda ne more 

odteči še nižje.

Voda sama od sebe teče vedno navzdol, z višjega 

na nižje mesto.


Podobno se premikajo tudi zrnate snovi, še zlasti, 

če jih pretresamo.


TEKOČINE IN TELESA SE GIBAJO 

NAVZDOL ZARADI TEŽE.

Ponekod je površje oblikovano tako, da voda ne 

more odtekati.


Če so tla nepropustna in voda ne more pronicati v 

globino, nastane MLAKA, JEZERO ali 

MOČVIRJE.

Na močvirnatih področjih, ki jih želimo izkoristiti 


za pridelavo hrane ali postavitev zgradb, 


moramo urediti odtekanje vode.



V ta namen izkopljejo KANALE, po katerih 

odteka voda ali pa poglobijo, povečajo strmino in 

razširijo struge potokov in rek, v katere odteka 

voda. Tako odtekanje imenujemo 

REGULACIJA REK.

Osušeno zemljišče je primerno za njivo.

Po reguliranih strugah voda hitreje odteka kot po 

naravnih. Z regulacijo strug osušijo močvirna 

zemljišča.

Poskrbeti moramo tudi za odtok odpadnih voda iz 

bivališč in naselij.



Te odtekajo do ČISTILNIH NAPRAV in nato v 

reko po KANALIZACIJSKIH CEVEH, ki so 

položene pod zemljo.

Čistilna naprava

Če kanalizacije ni ali če ni dobro urejena, umazane 

odplake pronicajo v tla in onesnažujejo podtalnico.

Čiste podtalnice, iz katere lahko črpamo vodo za 

pitje, je vse manj, zato je dobro urejena 

kanalizacija zelo pomembna.

4. S ČRPALKO TEČE KAMORKOLI



Tekočine tečejo same samo navzdol, če pa želimo 

tekočino potisniti navzgor, pa potrebujemo 

črpalko.

S črpalko izčrpavajo vodo iz poplavljene kleti

Črpalka potiska vodo po vodovodnih ceveh, 

parfum iz stekleničke v zrak in tlačilka zrak v 

kolesarsko zračnico.

Tlačilka 

Podobno vsak dan s črpalko na pritisk črpamo 

črpamo iz posod tekoče milo, čistila in 

deodorante.

Kaj storimo s prazno zračnico na kolesu? 


Čeprav je v okolici veliko zraka, v zračnico ne 

steče sam.


V zračnico potiskamo zrak s tlačilko, ker je v njej 

bolj stisnjen zrak, kot je v okolici. O tem se 

lahko prepričamo, če izmerimo tlak v zračnici. To 

storimo z merilcem tlaka ali MANOMETROM.


Manometer lahko vidimo na bencinskih črpalkah.

Manometer

Delovanje črpalke lahko primerjamo s pitjem po 

slamici.


Ko piješ po slamici, izsesaš zrak in tako zmanjšaš 

tlak v ustih in slamici. Pritisk okoliškega zraka 

nato potisne pijačo v slamico in v tvoja usta.

Če pijemo sok iz mehke embalaže, lahko med 

pitjem opazujemo, kako zunanji zračni tlak 

stisne mehko embalažo. Namesto, da zmanjšamo 

tlak v ustih, lahko stisnemo vrečko s sokom in s 

tem povečamo tlak v njej.

Če pa poskusimo piti sok iz trde steklenice s trdno 

stekleno cevko, napeljano skozi zamašek, nam to ne uspe.


Cevka mora biti zatesnjena v zamašku, zamašek pa 

dobro tesniti, da preprečimo dostop zunanjega 

zraka. Ker zunanji zračni tlak ne more stisniti 

steklenice, na tak način ni mogoče piti.

Črpalka je naprava, ki poganja tok tekočine tako, 

da ustvari razliko tlakov.

V najvišja nadstropja stolpnic poganja vodo 

črpalka.

Zato v ravninskih predelih črpajo vodo navzgor v 

vodohram iz niže ležečega zajetja, ali pa s 

črpalko potiskajo vodo v višja nadstropja.